Specifično vodocementno razmerje za brizgani beton se lahko razlikuje glede na več dejavnikov, vključno z zasnovo mešanice, projektnimi zahtevami, okoljskimi pogoji in metodo nanašanja (mokra mešanica ali suha mešanica brizganega betona). Vendar pa kot splošno vodilo velja, da je vodocementno razmerje za brizgani beton običajno relativno nizko, da se zagotovi, da zmes ostane kohezivna, se dobro oprime podlage in doseže želeno trdnost in vzdržljivost.
Za mokro mešanico brizganega betona (kjer je betonska mešanica predhodno zmešana z vodo pred škropljenjem) je razmerje med vodo in cementom običajno v območju od 0.35 do 0.5{{7 }}. Z drugimi besedami, za vsako enoto cementnih materialov je 0,35 do 0,50 enot vode glede na maso.
Za suho mešanico brizganega betona (kjer se voda dodaja na šobi med škropljenjem) je vodocementno razmerje običajno nižje, v razponu od 0.25 do 0.35. To nižje razmerje je posledica dodajanja vode na šobi, ki pomaga nadzorovati namestitev in zagotavlja dober oprijem na podlago.
Pomembno je upoštevati, da je treba specifično vodocementno razmerje določiti na podlagi zasnove mešanice projekta, tehničnih specifikacij in želenih značilnosti delovanja. Dejavniki, kot so zahtevana trdnost, izpostavljenost okolju in zahteve glede obdelavnosti, bodo vplivali na izbiro vodocementnega razmerja.
V vseh primerih je vzdrževanje ustreznega vodocementnega razmerja bistveno za doseganje želenih lastnosti brizganega betona, vključno s trdnostjo, vzdržljivostjo in odpornostjo proti razpokam. Preveč vode lahko oslabi brizgani beton, poveča tveganje za nastanek razpok zaradi krčenja in zmanjša dolgotrajno obstojnost, premalo vode pa lahko povzroči, da je mešanica neuporabna in zahtevna za nanašanje. Zato sta natančna kontrola in merjenje vodocementnega razmerja ključnega pomena pri uporabi brizganega betona.




